LIKOVNA PEDAGOGIKA 3 (2014)

Literatura:
A: Wladislaw Tatarkiewicz: Zgodovina šestih pojmov, LUD Literatura, Ljublj. 2000 (str. 17-173)
B: Friedrich Nietzsche: Rojstvo tragedije iz duha glasbe, Karantanija, Ljubljana 1995
C: Mario Perniola: Estetika 20. stoletja, ZPS, Ljubljana 2000
D: Boris Groys: Teorija sodobne umetnosti, Študentska založba, Ljubljana 2002
E: Walter Benjamin: Izbrani spisi, Studia Humanitatis, Ljubljana 1998, 2003
F: Gerald Raunig: Umetnost in revolucija: umetniški aktivizem v dolgem 20. stoletju, Maska, Ljubljana 2011
G: Aleš Erjavec: Ljubezen na zadnji pogled, ZRC SAZU, Ljubljana 2004
H: Umberto Eco, Zgodovina grdega, Modrijan, Založba Modrijan, 2008

Skupine:
A: Maja Rus, Urša Zalar, Nina Sladič
B: Simona Flegar, Živa Lencl
C: Veronika Gnidovec, Petra Javornik, Mojca Pirih
D: Barbara Osolnik, Nika Rosman, Lara Loboda
E: Katarina Juvan, Hana Kropivšek, Darja Zupan
F: Ana Kavčnik, Monika Feuče, Valentina Nagode
G: Tamara Bregar, Julija Leben, Vilma Peternel  
H: Tea Hegeduš
Razpored:
    datum    konzultacije  nastop
  6. marec          A                -
13. marec          B                A
20. marec          C                B
27. marec          D                C
  3. april             E                D
17. april             F                E
24. april             G               F
  8. maj               H               G
15. maj               -                H

PREDŠOLSKA VZGOJA - IZREDNI ŠTUDIJ 2014

• Besedilo, ki smo ga brali na predavanjih 8. marca 2014: 1. del in 2. del
• Seminar bomo opravljali tako, da boste prebirale besedila in oddajale seminarska poročila, za katera boste dobile ocene A (dobro), B (zadovoljivo) ali C (pomanjkljivo). Kratka seminarska poročila boste sestavile po priloženih navodilih. Besedila in navodila bodo objavljena vsak petek do 12.00h, poročila morate oddati do naslednjega petka ob 10.00h. Oddajate izključno z elektronsko pošto, ki ima v zadevi (subject) oznako PV SEMINAR in poročilo v priponki. Priložena datoteka mora imeti ime PV_PRIIMEK_ŠTEVILKA (vaš priimek in zaporedna številka oddanega poročila od 1 do 4). V kolikor se ne boste držale teh navodil, seminarsko poročilo ne bo upoštevano. Študentke, ki imajo izbrano seminarsko nalogo iz filozofije, bodo v štirih tednih obdelale 4 besedila, ostale pa le prva dva. Seminar je negativno ocenjen, če večina poročil ocenjenih z C. Te študentke bodo poleg pisnega izpita imele tudi ustni zagovor. 

1. Na povezavi je prvo besedilo, ki ga napišete po naslednjem navodilu.
2. Preberite Kantovo besedilo o razsvetljenstvu. Pozorno predelajte poudarjen del in ne pozabite oddati poročila po navodilih.
3. Preberite besedilo o odtujenem delu (od stavka: "Delavec postaja toliko..." do odstavka "Premislimo...") in oddajte poročilo po navodilu.
4. Preberite Kantovo besedilo O pedagogiki in napišite esej z naslovom S Kantom proti industrijski vzgoji (4000-5000 znakov). Z "industrijsko vzgojo" mislim na pretirano institucionalizacijo, nadzor in standarizacijo vzgoje. Več o tem v mojem članku, ki je naveden za izpitno literaturo. Študentke, ki bodo to poročilo imele ocenjene z A, bodo dobile izpitno oceno zvečano za 1 (kar ne velja za negativno oceno).

Izpit je na željo študentk prestavljen na 23. april ob 18h (212). 

PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKO IZOBRAŽEVANJE 2014

Razpored seminarjev
četrtek 27. marec: 16h A, 16.45 B in 17.30 C
četrtek 17. april: 16h C, 17h B in 18h A
Seminarske skupine in literatura
(A) Rancière, Jacques, Nevedni učitelj, En-knap, Ljubljana 2005
(B) Laval, Christian, Šola ni podjetje: neoliberalni napad na javno šolstvo, Krtina, Ljubljana 2005
(C) Beck, Ulrich, Družba tveganja: na poti v neko drugo moderno, Krtina, Ljubljana 200
(A) Jan Bogatič, Martin Lenarčič, Lara Žepič, Cvetka Bevc, Franci Vaupotič
(B) Urška Stojanović, Jožica Pavlovič, Polona Raspor, Polona Jurčak, Peter Vrečar
(C) Nejc Gorše, Toni Zupančič, Gregor Cindrič, Miha Baloh, Oliver Milinčič
Izpit 5. maj in 2. junij 2014
Do tega datuma oddajte seminarsko nalogo oz. esej z naslovom Šola med emancipacijo in proizvodnjo za trg delovne sile. Obseg cca 10.000 znakov v predpisani obliki in referencami na dano literaturo.
Izpitna literatura
Dušan Rutar, Učitelj kot intelektualec, Didakta, Radovljica 2002
Darij Zadnikar, Avtonomija globalnih odporov in beda pedagogike

INKLUZIVNE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE PRAKSE

• Izhodišče za razmislek, delo in razgovor.

• Besedilo, ki vam bo v pomoč pri razumevanju izhodišč in prvega predavanja.

• Esej, ki ga boste oddale po opravljeni praksi, naj bi odgovarjal na naslednja vprašanja: razmerje med institucionalnim delom in življenskim svetom (ali so z prisotni znaki pretiranega upravljanja otrok); razmerje med hierarhičnimi in komunikativnimi vzorci v medsebojnih odnosih; vloga strokovnih diskurzov in državnih inšpekcij (oz. njihova "želja" po upravljanju življenja v vrtcih, šolah...); vključenost v okolje ali izoliranost in samozadostnost ustanove; delež in oblika socialnega dela znotraj ustanov in v skupnostih (soseska, ulica...); medsebojno sodelovanje akterjev (npr. osebje, varovanci, starši, soseska, ...); ... /gre le za oporne točke, o katerih bomo še razpravljali in jih lahko vsak prilagaja razmeram/ Naš cilj je, da presodimo, ali gre pri našem delu zgolj za vključevanje v obstoječe bolj ali manj avtoritarne institucionalno-strokovne sheme in red diskurzov, ali pa gre za ustvarjanje novih kvalitet medsebojnega življenja.
• 25. marca bomo spoznali 3 družbena gibanja iz Latinske Amerike, ki so paradigmatska za neavtoritarna in avtonomistična osvobodilna gibanja in so močno vplivala na vzpon sodobnih alterglobalističnih in protineoliberalnih gibanj. Posebej se bomo osredotočali na pedagoške komponente teh projektov. Gre za Majevske skupnosti v uporu na JV Mehike (zapatisti), gibanje nezaposleih delavcev v Argentini (MTD oz. piqueterosi) in brazilsko gibanje kmečkih delavcev brez zemlje (MST). Oglejte si stran School For Chiapas, na strani Work, Dignity & Social Change si oglejte 4. video (Health and Education), o brazilskem MST pa več na strani Wikipedie.

MST was further influenced to be a movement of anti-hierarchical stance through the teachings of Paulo Freire. After working with poor communities in the rural Brazilian state of Pernambuco, Freire observed that aspects of traditional classroom structures, such as teachers being more powerful than the students, were hindering the potential for success in adults participating in adult literacy programs. He determined that the students' individual abilities to independently learn and absorb information were severely stalled due to their passive positions in the classroom. His teachings were used to encourage the activists to break passive dependence on oppressive social conditions and become engaged in active modes of behavior and condition. In the mid-1980s the MST created a new infrastructure for the movement directly guided by liberation theology and Freirian pedagogy. They did not elect leaders so as to not create hierarchies and to prevent corrupt leadership.

• 1. aprila smo najprej predstavili društvo YHD in koncept neodvisnega življenja hendikepiranih ter osebne asistence. V drugem delu smo spoznali, da v Sloveniji okoli 20.000 prebivalcev živi v inštitucijah zaprtega tipa, kar nas postavlja v sam evropski vrh tovrstne represije. Seznanili smo se s projektom Iz-hod. Več v Časopis za kritiko znanosti št. 250 Iz-hod iz totalnih ustanov med ljudi.
• 14. aprila nam je Matej Zonta predstavil projekt Urbane brazde. Na povezavi je kratek video o Urbanih brazdah v Jurevskem dolu, kjer Anton Komat razloži temeljne principe. Na RTVS je bil pred časom dokumentarec Zelena utopija. Časopis za kritiko znanosti št. 219 (2005) je bil posvečen socialni ekologiji, ki je podlaga tovrstnim projektom. Iz te številke predlagam besedilo Uvod v socialno ekologijo Marte Gegorčič in Kapitalizem in okoljska kriza Murraya Bookchina.

GOVORILNA URA V LETNEM SEMESTRU

Govorilne ure so vsak ponedeljek ob 13.00 v kabinetu 107.