INKLUZIVNE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE PRAKSE

• Izhodišče za razmislek, delo in razgovor.

• Besedilo, ki vam bo v pomoč pri razumevanju izhodišč in prvega predavanja.

• Esej, ki ga boste oddale po opravljeni praksi, naj bi odgovarjal na naslednja vprašanja: razmerje med institucionalnim delom in življenskim svetom (ali so z prisotni znaki pretiranega upravljanja otrok); razmerje med hierarhičnimi in komunikativnimi vzorci v medsebojnih odnosih; vloga strokovnih diskurzov in državnih inšpekcij (oz. njihova "želja" po upravljanju življenja v vrtcih, šolah...); vključenost v okolje ali izoliranost in samozadostnost ustanove; delež in oblika socialnega dela znotraj ustanov in v skupnostih (soseska, ulica...); medsebojno sodelovanje akterjev (npr. osebje, varovanci, starši, soseska, ...); ... /gre le za oporne točke, o katerih bomo še razpravljali in jih lahko vsak prilagaja razmeram/ Naš cilj je, da presodimo, ali gre pri našem delu zgolj za vključevanje v obstoječe bolj ali manj avtoritarne institucionalno-strokovne sheme in red diskurzov, ali pa gre za ustvarjanje novih kvalitet medsebojnega življenja.
• 25. marca bomo spoznali 3 družbena gibanja iz Latinske Amerike, ki so paradigmatska za neavtoritarna in avtonomistična osvobodilna gibanja in so močno vplivala na vzpon sodobnih alterglobalističnih in protineoliberalnih gibanj. Posebej se bomo osredotočali na pedagoške komponente teh projektov. Gre za Majevske skupnosti v uporu na JV Mehike (zapatisti), gibanje nezaposleih delavcev v Argentini (MTD oz. piqueterosi) in brazilsko gibanje kmečkih delavcev brez zemlje (MST). Oglejte si stran School For Chiapas, na strani Work, Dignity & Social Change si oglejte 4. video (Health and Education), o brazilskem MST pa več na strani Wikipedie.

MST was further influenced to be a movement of anti-hierarchical stance through the teachings of Paulo Freire. After working with poor communities in the rural Brazilian state of Pernambuco, Freire observed that aspects of traditional classroom structures, such as teachers being more powerful than the students, were hindering the potential for success in adults participating in adult literacy programs. He determined that the students' individual abilities to independently learn and absorb information were severely stalled due to their passive positions in the classroom. His teachings were used to encourage the activists to break passive dependence on oppressive social conditions and become engaged in active modes of behavior and condition. In the mid-1980s the MST created a new infrastructure for the movement directly guided by liberation theology and Freirian pedagogy. They did not elect leaders so as to not create hierarchies and to prevent corrupt leadership.

• 1. aprila smo najprej predstavili društvo YHD in koncept neodvisnega življenja hendikepiranih ter osebne asistence. V drugem delu smo spoznali, da v Sloveniji okoli 20.000 prebivalcev živi v inštitucijah zaprtega tipa, kar nas postavlja v sam evropski vrh tovrstne represije. Seznanili smo se s projektom Iz-hod. Več v Časopis za kritiko znanosti št. 250 Iz-hod iz totalnih ustanov med ljudi.
• 14. aprila nam je Matej Zonta predstavil projekt Urbane brazde. Na povezavi je kratek video o Urbanih brazdah v Jurevskem dolu, kjer Anton Komat razloži temeljne principe. Na RTVS je bil pred časom dokumentarec Zelena utopija. Časopis za kritiko znanosti št. 219 (2005) je bil posvečen socialni ekologiji, ki je podlaga tovrstnim projektom. Iz te številke predlagam besedilo Uvod v socialno ekologijo Marte Gegorčič in Kapitalizem in okoljska kriza Murraya Bookchina.